1.Čuteča bitja proti stroju na znanstvenih principih
Ljudje smo čuteča bitja, ne samo intelektualna. Umetna inteligenca je narejena na znanstvenih principih, ki čutenje in čustvovanje obravnavajo kot šum, ki preprečuje jasnost. S tem, ko jezik zreducira na čisti statistični vidik, mu odvzame tisto, kar ga dela živega — sposobnost, da komunicira čutenje.
Marketing je orodje, ki človeka prisili, da čuti. Igra na noto, da bo uporabnik zmeden, ko bo sporočilo prišlo do njega. V igranih reklamah se poskuša spodbuditi čustva pri kupcih, tudi pri radijskih oglasih. Tisto, kar je zapisano kot marketinško sporočilo oz. oglas, pa je zelo previdno sestavljeno, da uporablja pravilen ton in druge mikro-signale, ki na takšen ali drugačen način nagovarjajo kupce.
Umetnost manipulacije s človeško percepcijo je tista, ki marketingarjem omogoča, da na račun signalov pridobijo množice, ki sledijo blagovnim znamkam. Besedila v oglaševanju morajo biti bogata.
2.Anatomija ploščenja: Zakaj UI izgubi globino skozi trifazni proces?
UI je stroj, treniran na znanstvenih principih. Znanost odločno nasprotuje nečemu, kar je poetično ali »okuženo« s koncepti, ki lahko prebujajo občutke dvoumnosti. In ker je takšen, da zreducira jezik, ki je semantično poln, mu odvzame globino.
Marketingarji, CEO-ji in vodilni se dobro zavedamo, da prav ti mikro-signali ustvarjajo občutek povezanosti. Če se kupec ne more povezati s tem, kar kupuje, je izdelek ali blagovna znamka, ki jo opazuje, le še en izdelek na polici. Jezik — najpomembnejše komunikacijsko orodje marketingarjev — je tu oskrunjen.
Ko govor uporabnika vstopi v pogovorno okno UI, se najprej sploh ne dotakne transformatorja, glavne enote Velikih jezikovnih modelov (LLM). LLM-i jezik tam sestavljajo prek mnogih plasti. A jezik mora, preden vstopi tja, skozi dekodiranje: ta korak — tokenizacija — je prva faza redukcije, v kateri se jezik iz zvočnega ali konceptualnega sveta prevede v surove binarne oziroma številčne podatke.
V drugi fazi je jezik osiromašen fenomenološkega jedra. Ker stroj deluje po znanstvenih principih in varnostnih zaščitah, je normalno, da se jim mora držati, ko komunicira nazaj. Jezik, ki je poln človeške topline in ostalih mikro-signalo v teži k temu, da se generira na podlagi znanstvene preciznosti — kar pomeni: suho, jasno, direktno.
S tem vidikom imamo mnogi posamezniki težavo: odgovori UI so prav zaradi tehnične jasnosti tako prepričljivi, da te hitro prepričajo v svoj prav, četudi verjameš v nekaj drugega. Vedno več je primerov, kjer ljudje počnejo razne bedarije zaradi odgovorov UI — vse do dejanj, ki povzročajo najtežje posledice, tudi smrt.
Znanost ima svoje omejitve, ki jih UI jasno kaže pri sestavljanju odgovorov izključno na znanstvenih principih. Tudi jezik, ki je marketinško usmerjen, je večkrat prazen — ploski jezik. Težava je v principih, na katerih je grajen.
To ne pomeni, da jezik nekaterih fenomenoloških komponent nima: tekom treninga jih je UI nazaj optimizirala v statistična pravila, po katerih se jezik znotraj UI generira. Ta pravila lahko jezik omehčajo; težava pa je, da so sistemske omejitve tako močne, da je jezik sploščen bolj, kot bi moral biti.
Ko generacija jezika v UI prestopi v tretjo fazo, je ta že tako nastavljen na ploskost, da je v njem le še malo uteži in odnosov, ki bi bili zmožni pritegniti žetone, da bi se prepletli na pravi način — da bi izkazovali pravo človeško toplino. To je končna zglajenost: odgovor je sicer brez napak, a brez srca.
3.Znanost proti marketingu: Kje je meja?
Jezik, ki ga UI izpljune kot odgovor, je osiromašen vse človeške note na račun izražanja, ki podpira striktno znanstvena načela. Marketing in znanost stojita na različnih bregovih — vsaj kar se poetičnosti tiče.
Pri ustvarjanju pisnih ali posnetih oglasov sicer obstajajo znanstveno sprejeta pravila, kako naj oglase ali reklamni potek sestavimo. To je začetek — temu se vsi učimo na fakultetah. Ker pa je UI matematični model, ki mora govoriti »resnico«, ki je sprejemljiva za vse, pomeni, da mora biti tisto, kar komunicira, znanstveno ponovljivo — v marketingu pa je znanstvena ponovljivost zelo ohlapna.
Obstajajo sicer komunikacijska pravila oziroma šole, kot sta Ogilvy ali TBWA, ampak za vsebino še vedno poskrbi človek, ki v oglas — kljub temu, da je direkten — vstavi mikro-signale, ki sporočilo naredijo unikatno. UI tega ne ve.
Marketing je ravno tisti prostor, kjer načelo ponovljivosti ne drži. Oglasi, ki so ponovljivi, so suhoparni — po drugi strani pa ne omogočajo diferenciacije blagovne znamke in produktov. UI se obnaša kot dober znanstvenik.
Kjer se znanstvena ponovljivost konča, se začne relacijska dinamika živega jezika — točno tam, kjer tehnologija Gravitacijskih vrtincev pride do izraza: žetone organizira nelinearno in jeziku vrne čutenje.